Opis
Androidi čutijo v barvah je prvi tehnotriler Jake Tomca. Popeljal vas bo na divjo pot, polno zasukov in presenetljivih odkritij. Morda se boste na določenih delih zgodbe zazrli vase in se vprašali, kaj sploh je življenje. Morda nikoli več ne boste hoteli prijeti v roke pametnega telefona. Dovolite si biti presenečeni. In zapomnite si – kar je živo, hoče živeti.
“Roman, ki se lahko postavi ob bok marsikateremu delu katerega od tujih piscev v tem žanru.” ~ Dobreknjige.si
- “Napeta zgodba od začetka do katarzičnega konca, ki še kako rezonira v današnjih časih. Vredno branja!”~ Simon Habjan
- “Androidi so zmontirani filmsko in ti ne pustijo dihati vse do konca, ko se ne moreš odločiti, ali je srečen ali ne, Jaka pa nam kot poznavalec spletnih tehnologij in umetne inteligence ponuja enega izmed možnih scenarijev bližnje prihodnosti.” ~ Renato Bratkovič
- “Distopična vizija prihodnosti, kritika preteklosti, družbeno-kritična refleksija današnje družbe in družb, ki prihajajo. Zgodba, ki nastavlja ogledalo človeštvu.” ~ Neja bere
- “Avtor prikaže odziv različnih družbenih skupin na spopadanje s tesnobo, ki jo prinaša moč tehnologije, ter raziskuje meje človeške empatije v senci preteče tehnološke singularnosti.” ~ Znanstvena fantastika
- “Kot ljubiteljica tega in podobnih žanrov sem prebrala že marsikaj, ampak Androidi čutijo v barvah je original.” ~ Pesem ptic
Ajda naklada –
Knjigo Androidi čutijo v barvah sem imela na bralnem seznamu že dlje časa in končno sem jo vzela v roke. In jo odložila šele, ko sem prebrala zadnjo stran. Bravo Jaka Tomc za ta odličen znanstveno fantastično roman. Sicer nimam veliko izkušenj s tem žanrom, a meni je bil roman izredno berljiv, razumljiv in akcijski do te mere, da me je ves čas zanimalo kaj se bo zgodilo v naslednjem poglavju. Skozi roman ves čas skačemo med pripovedovalci in v času. Časovno se premikamo med letom 2031, ko je bil svetu predstavljen prvi android; Robbie: bitje z umetno inteligenco in svojo lastno voljo, na las podobno človeku, le da je imelo vgrajena pravila, ki mu onemogočajo, da bi s svojimi dejanji škodoval človeku, ter letom 2048, ko so vsi androidi strpani v taborišča, saj je eden njihove vrste ubil človeka, česar po vseh pravilih ne bi smel biti sposoben storiti. Zgodbo nam pripovedujejo Robbie, njegov stvaritelj Kent, politik, ki ostro nasprotuje obstoju androidov James in Maia, vodja vojaške akcije proti androidom. Čisto na začetku knjige sem bila morda malce zmedena, preden sem usvojila kdo je kdo in kaj se dogaja. Želela bi si morda, da bi bila zgodba malce daljša in mogoče kakšna stvar razložena bolj v podrobnosti, a kljub vsemu je bila zasnova dovolj dobra in natančna, da drži vodo, če se lahko izrazim malo po domače. Tudi z znanstvenega vidika je avtor postavil zgodbo tako, da jaz, kot totalen laik seveda, povsem verjamem, da bi bilo vse to možno. Ne morem se odločiti, ali je roman znanstvena fantastika ali distopija. Konec koncev ni rečeno, da ta scenarij ni eden od tistih, ki nas čakajo v prihodnosti. Knjiga si je zame prislužila oceno 4,5.
Jane is not my name –
Avtor kot vedno blesti v svoji domiselnosti in sposobnosti pripovedovanja, naravnost genialni dialogi vodijo celotno zgodbo, zato se knjiga izjemno tekoče bere. Seveda ne manjka filozofskih in antropoloških vložkov, ki sicer prekinejo dogajanje, a ravno toliko, da se ustaviš, zamisliš, začudiš. Potem pa te zgodba katapultira naprej v, iz poglavja v poglavje bolj napeto dogajanje, ki rezultira v nepričakovan preobrat in nato čustven konec.
Žak –
Knjiga, ki te drži v napetosti do konca. Priporočam!