Opis
Bipolarna motnja je zahrbtna bolezen, s katero se vendarle da relativno normalno živeti. Jaka Tomc pravi, da se z njo ne bori več, ampak živita v nekakšni simbiozi. Motnja mu je veliko vzela, a tudi precej dala.
Bipolarna motnja je loterija. Včasih zadeneš dober dan, včasih naletiš na obdobje, ko brodiš po gnojnici, večino časa pa hodiš po ravni črti, za katero misliš, da se ne bo nikoli končala.
Stop igra, sicer deveta Tomčeva knjiga, je nadaljevanje in nadgradnja Maničnega poeta, vsebuje pa več zgodb, več pogleda vase ter več idej in nasvetov, kako živeti in preživeti z bipolarno motnjo. V njej so tudi pričevanja drugih ljudi, uradni zapisniki iz psihiatrične bolnišnice in razni izvidi, kar daje knjigi veliko dodano vrednost.
- Čutiti je, da se Jaka Tomc v svoji samoizpovedi na sočen in neverjetno prikupen način razgali povsem do nagega. Subtilno in nevsiljivo mu tako uspe raztopiti številne mite, predsodke in strahove, vezane na eno bolj strašljivih duševnih motenj, kar jih poznamo. Na razrvani sodobni um Stop igra deluje balzamično in z upanjem navdajajoče. Človek se seveda vpraša, bi res lahko pisal tako genialno univerzalno, če ne bi bil nikoli “bolan”? – Julija Kržišnik, psihiatrinja
Deset hospitalizacij
Jaka je bil med letoma 2007 in 2015 desetkrat hospitaliziran v ljubljanski psihiatrični bolnišnici. Vsakič so ga tja odpeljali skrajno maničnega. Diagnozo – bipolarna afektivna motnja, tip 1 – je dobil leta 2008. Bolezen za zdaj ni ozdravljiva.
“Najbolj pomembno pri psihičnih boleznih je, da imaš stabilno okolje in urejeno življenje. Pri meni vedno ni bilo tako in zato so se pojavljale epizode. To ne pomeni, da se v urejenem življenju ne morejo pojaviti, je pa možnost veliko manjša.” – Jaka Tomc v intervjuju za Modre novice
- Tomc ni pisec, ki se zateka v samopomilovanje in melodramatičnost, temveč na brutalno iskren in presenetljivo duhovit način opiše svoje manične epizode, kaotično razklanost med življenjem “normalnega” človeka in psihiatričnega bolnika ter vsakdanji utrip za zidovi psihiatrične bolnišnice. – Vid Šteh, vsestranski ustvarjalec
- Avtor se zaveda, da edino iskren pogovor (tokrat z bralci) zares pomaga in pripelje do uvidov v lastno življenje, ki lahko pri spopadanju z boleznijo pomagajo. – Ana Cukijati, Primorske novice
- Knjiga, ki pusti pečat bralcu: vsem, ki se spopadajo s podobnim; vsem, ki morda slutijo, da je v njih kaj takšnega; vsem, ki poznajo nekoga, ki to motnjo ima in bi ga želeli razumeti in mu morda tudi pomagati; in vsem, ki čutimo in iz tega razloga želimo spoznati takšne in drugačne življenjske zgodbe. – Mojca Rudolf, pisateljica
- Avtobiografska izpoved o življenju, delu in ustvarjanju z bipolarno motnjo in manijami. O sprožilcih in posledicah, znancih in neznancih, reševanju sveta, pisanju svetovne uspešnice in ljubezni. Ter vsem vmes. – Matic Slapšak, bloger, avtor zbirke Zvezdne pravljice
- Jaka Tomc skuša v delu Stop igra opraviti samoraztelešenje in simultano o tem poročati. Če to ni fantastično, potem je nekaj narobe z merili za fantastičnost. – Tone Vrhovnik Straka, predsednik društva Poglej!
- Knjiga, ki v vseh pogledih prekaša svojo predhodnico in z lucidnim, reprezentativnim, koristnim in iskrenim stilom ponudi vpogled v težko osebno zgodbo. – Dušan Marolt, pesnik in pisatelj
- Izjemen prikaz te motnje, ki bi ga moral prebrati vsak, ki se na kakršenkoli način srečuje z ljudmi, ki z njo živijo. – Ajda Naklada, blogerka
- Jaka Tomc je iskren pisatelj in Stop igra je iskrena knjiga. – Žiga Kastelic, pisatelj
- Avtor nam iskreno in surovo predstavi ujetost v bolezen dveh obrazov, podobni vožnji z vlakcem smrti. – Viktorija Kante, knjižnica Ajdovščina
Mojca Nowotny (preverjena stranka) –
Odlična knjiga, ki te potegne vase. V Jakovi zgodbi se marsikdo najde, če se ne, pa daje vpogled v malo drugačno življenje polno bojev s sabo in z okolico. Lahko bi bila učbenik.. Na vsak način pa je to zgodba velikega borca in zmagovalca. Jaka, hvala za tvojo iskrenost!
Mojca Rudolf (preverjena stranka) –
Knjiga malega formata (o, ja, konec je izgovorov, to knjigo z lahkoto vtaknete v torbico ali celo žep in jo berete kjerkoli in kadarkoli), toda velike srčne širine.
Na srečo smo zelo daleč od obdobja, ko smo to, kar nas je težilo, skrbno skrivali in čuvali, da ja kdo ne bi izvedel, kaj se z nami dogaja. V zadnjih letih se mnogo avtorjev razkriva. Z neolepšano resnico odkrivajo svoje bolezni, tako psihične kot telesne, in nam s tem širijo obzorja, nemalokrat pa pomagajo tistim, ki jih prizadanejo podobne težave.
Jaka Tomc se bori z bipolarno motnjo. V Stop igra razkriva sebe. Odkrito. Neolepšano. Na trenutke otrpnemo ob opisih, kaj ta bolezen pravzaprav je, še bolj ob tem, da je to tisto nekaj, kar ga bo spremljalo in ne zapustilo, do konca življenja, le obdobja v njem bodo različna: včasih malo manj prijetna in včasih bolj.
Knjiga, ki pusti pečat bralcu: vsem, ki se spopadajo s podobnim; vsem, ki morda slutijo, da je v njih kaj takšnega; vsem, ki poznajo nekoga, ki to motnjo ima in bi ga želeli razumeti in mu morda tudi pomagati; in vsem, ki čutimo in iz tega razloga želimo spoznati takšne in drugačne življenjske zgodbe.
Toda, kot avtor v knjigi odlično zapiše:
Ne moti me, da nisem normalen. Me pa moti, da to moti nekatere druge. Pa ne zato, ker bi se obremenjeval s tem, kaj mislijo drugi. Pač pa zato, ker bi se morali vsi zavedati, da ravno nenormalnost pripelje do ključnih premikov na vseh področjih. Znaš imenovati eno osebo, ki je ključno zaznamovala človeško zgodovino in trditi, da je bila normalna? Verjetno ne. Zato ti polagam na srce, da se ne trudi biti normalen, ne glede na to, koliko ljudi ti je to reklo. Odkrij svoje talente, razvijaj jih in bodi, kar si. Predvsem pa hodi po svoji poti, sam ali z ljudmi, ki so to blizu. Nisi normalen. Nihče ni. Normalnost je le beseda, ki se je ne da definirati. Ti pa si definiran. Tako ali drugače.
Strinjam se z napisanim. In s takim pogledom sem brala tudi to zgodbo.
Še nekaj mi je bilo izjemno zanimivo v knjigi: pogled avtorja na alternativne načine zdravljenja. Ko nas že toliko prepričujejo, kaj vse naj bi pri čem pomagalo, a v resnici ni ravno tako in avtor res odlično naniza svoj ples po alternativi in moram reči, da mi je to, na nek način, odprlo pogled in razširilo misli, tudi ta del knjige je res zanimivo branje.
Čestitke avtorju in hvala za iskreno zapisane besede. Verjamem, da bi vsak avtor, ki zapiše takšno svojo življenjsko zgodbo, v trenutku zamenjal za, recimo, malo bolj normalno in znosno življenje brez takšnih bitk, toda, dragi Jaka, morda je namen vsega skupaj tudi to, da odpiraš oči svetu, nam približaš svet, ki ga ne poznamo, pa tudi ta, da s svojimi besedami, svojimi izkušnjami, pomagaš drugim?
Knjiga, ki sem se jo veselila. Branje, ki mi je, ponovno, tudi ob avtorjevih drugih literarnih delih, potrdilo, da spretno išče in najde prave besede, skozi katere bralec spolzi in ob koncu branja zavzdihne: oh, a res, je že konec?
Damjana (preverjena stranka) –
Odlična knjiga,ki jo prebereš na mah. Iz nje se marsikaj naucis.Pokaze ti vpogled v bipolarno motnjo z druge perspektive in bi bila definitivno primerna za obvezno branje v šolah. Zelo priporočam!
Nejc (preverjena stranka) –
Zelo dobra knjiga za vse, ki se srečujejo z bipolarno motnjo!
TaFajnaUrška (preverjena stranka) –
Prebrana na mah. Na splošno se o stvareh, ki se tičejo psihe premalo govori in potem, ko doletijo nas ali koga od nasih bližnjih, ne znamo odreagirat. Bojimo se nepoznanih stvari, zato Jaka, hvala!!!!
Lili Fras (preverjena stranka) –
Stop igra je Jakatova druga knjiga, kjer opisuje svojo bolezen, manično depresijo oz. bipolarno motnjo. Bom kar začela z njegovo mislijo, ki jo je zapisal v knjigi Stop igra, kako si želi, da bi bila knjiga Manični poet drugačna, boljša. Pa se ne strinjam z njim. Mislim da je točno takšna, kot je morala biti, saj jo je pisal v drugačnem obdobju svojega življenja.
Stop igra je napisana, ko je že dolgo v remisiji in seveda ima na stvari in dogodke drugačen pogled.
Jaka nam tokrat stvari prikaže bolj detajlno, kljub temu, da ima probleme s spominom. Opiše nam sprejem v psihiatrično bolnico, razgali se pred nami z opisi stvari, ki jih je naredil, ljudi ki jih je prizadel. So trenutki, ko se nasmeješ njegovim opisom dogodkov, potem pa te vrže na realna tla z opisom dogodkov, ki niso prav nič smešni. Jaka je močna osebnost, ki se ne pusti bolezni in na koncu z njo doseže dogovor, da bosta sobivala.
Čudovita knjiga, vredna branja, ki je v meni pustila sporočilo, da naj se ne predamo, ko nam je najbolj hudo.
“Med plusom in minusom je morda res ničla, a če jo pozorno pogledamo, predstavlja neskončnost. Uživajmo v odkrivanju njenih prostranstev. V redu?”
Patricija S. (preverjena stranka) –
Po Maničnem poetu še bolj iskren in odprt vpogled v življenje z bipolarno motnjo.Knjiga, ki te prime za roko in popelje na vrtiljak.Prebrano na dah ❤️
Igor Mujdrica –
Z nekaj besedami: Kako sprejeti odgovornost za svoje življenje, premagati strahove, se osredotočiti na svoje cilje, doseči večjo samozavest in najti srečo.
Vesna –
Avtor, Jaka Tomc, je z drugo knjigo o tematiki svojega življenja z bipolarno motnjo mojstrsko nadgradil Maničnega poeta, ki prav tako opisuje Jakovo življenje s to duševno motnjo.
Prebrana knjiga, STOP IGRA, mi je bila zelo všeč, saj avtor iskreno, brez olepševanj govori o svojih občutkih in doživljanjih manije in depresije ter vseh vmesnih stanj.
Ta knjiga je zelo priporočljivo čtivo za zdravstvene delavce (predvsem zdravnike spec. psihiatre), da resnično spoznajo, kako bolnik doživlja svojo bolezen in da ne gledajo nanj le skozi svoje “zdravniške oči” in ga tako ocenjujejo.
Prav tako pa je branje te knjige dobrodošlo tudi za starše, da nehajo razmišljati o krivcu za bolezen, ampak se posvetijo svojemu odraslemu otroku, mu prisluhnejo in ga slišijo, ne glede na to, četudi je lahko njegovo govorjenje na prvi pogled mogoče nekoliko zmedeno in nepovezano ter tudi sprva nerazumljivo. Najpomembneje za otroka je, da se ne počuti sam, osamljen, zapuščen, odtujen in nerazumljen s svojo boleznijo!
Jaka nam v svoji knjigi odpre oči, da je tudi s to hudo duševno motnjo mogoče v redu živeti in nas t.i. sobor-ce/-ke s svojo izpovedjo spodbudi, da ne obupamo, ampak se nagradimo že ob majhnih zmagah, ki so za nas lahko zelo velike.
Iskrene čestitke Jaka in le tako še naprej, saj veš, da v deseto gre rado. Se že veselim tvoje izdane desete knjige.
Lep soborčevski pozdrav!
Monika Radič (preverjena stranka) –
Še ena Tomčeva vrhunska knjiga! Danes sem jo prejela, jo prebrala na mah in spet lahko napišem samo: vsa čast, Jaka!
Glede na to, da se ukvarjam z energijami, meditacijo, da sem reikistka, me je že na začetku knjiga tako potegnila notri, ker se dotika tudi teh tem.
Jaka hvala, ker si nam s to knjigo odprl vrata v svoj svet, nam prikazal doživljanje ‘bipolarca’ iz prve vrste. Neskončno hvaležna sem ti za to. Ogromno si mi dal za misliti, odprl mnogo pogledov, vprašanj…
Hvala, ker nas skozi branje popelješ na vse zaprte in odprte oddelke, na vse manije po krivulji navzgor in navzdol in nam s tem približaš razumevanje bipolarne motnje, nas spustiš v svoj vsakdanji svet, v svoje življenje.
Še ena odlična Jakova knjiga, vredna branja. Zelo priporočam.